01

Kaj je identiteta?

Evo, pogledal na splet in tudi njim ni jasno. Sicer prepisujejo en od drugega in nekaj je stalnic, pa vendar se čuti, da je tavanje v neznanem. Mi je odleglo, sem mislil, da samo sam bluzim*3 na to temo. Pa, da ne bom preširok, se osredotočim, na materialno kulturo, se pravi na arhitekturo.
Kaj je slovenska arhitektura?
H?
Je ni!
Se strinjam, a je vseeno vprašanje …

Kozuc!*4
Ja, pa ne.
Kot že povedano, dva kola pokonc (vertikalno) in tri počez (horizontalno) imajo celo Laponci, tako da v osnovi kozolec ni samo Slovenski, da ne omenjam, da še ta gre po diagonali od Gorenjske do Dolenjske. Primorci jih nimajo. Štajerci tudi nekaj po svoje kvačkajo. Tam kjer pa je, je pa sigurno Slovenski daleč najlepši.
No, Dolenski je še lepši.
A to je potem že politična pripadnost.

Pol je pa takoj vprašanje:
Ja, in?
A naj sedaj v kozolcih živimo?
Seveda ne.

»Zdej, to je tko.«

Moda:

Na netu se najde zelo definirana trditev: "slovenska narodna noša!" Samo, da tista ni slovenska ampak gorenjska. Potem bi bilo pa potrebno še definirati iz katerega konca in obdobja.
Evo, Maroltovci je sploh nimajo pri svoji predstavitvi. Kakor pravijo strokovnjaki, noše so bile zelo definirane glede na stan in obrt.
Na primer.
Furmani iz različnih regij so imeli svoje razpoznavne znake. Če te zanima v detajle bo potrebno bolj podrobno raziskovanje. Tu bi rad poudaril, da ni glede na nacionalnost, ampak glede na ceh določeno kakšen gvant (obleka). Potem, ko je to jasno, je potrebno dodati, da je skoraj vsaka vas imela svoj pristop, tako, da govoriti o Slovenski narodni noši je eno žavtavo*5 početje.

Ja, in?

A bomo kaj od tistega nosili naslednjo sezono?
(Ne štejem festivalov narodno zabavne veselice.)

02

»Zdej to je tko.«

Seveda ne, modo določajo velike modne hiše. Še popularno barvo za tisto leto.
Ka pa pol?

Pol je pa še en tko.

Mi je žal, da nisem shranil, pred leti sem videl modni trend, je ena ta dragih firm prodajala super fajn poletne obleke, z zelo sofisticiranimi vzorci. Problem je bil v tem, da so bili direktna kopija, kar seveda ne bodo nikoli priznali, ampak je bil samo navdih, od babic.
Nekje v 60tih je tudi moja babi imela letno oblekico, glede na to, da jo je bilo toliko skupaj, niti ni bila ca, ampak oblekurina*6, kroj in vzorec je bil pa identičen. Samo, da je takrat to bil najcenejši izdelek, so ga imele vse babice vzhodnega bloka, ta hoh firma je pa prodajala te iste, sicer za suhice, manekenke pač niso gospe v najboljših letih, po 400€. Sem se fino nasmejal, ko sem videl.
Če najdem, objavim.

Zakaj pa vse tole?

Ker je pri arhitekturi podobno.
Ne tako izrazito, seveda se modni stil ne menja vsako sezono, še manj, da bo še tako znana in vplivna firma določila katera barva je letos "in", tako na dolgi rok, pa ni ne vem kakšnih razlik.

»Pol, mal provociram (kao do zdej pa nisi?) na temo identitete:«

Tako kot ima vsaka vas svoj pogled na gvant (narodna noša), ima tudi svojo verzijo dialekta, pa smo vseeno unificirali in zaukazali, da je pravopisna verzija jezika edina sprejemljiva, po nekaterih pa še edina legitimna. (O tem sem že velikokrat, pa sedaj ne bom ponavljal.)
Ha!
Če bi določili edino pravilno pravo arhitekturno verzijo arhitekture, bi bila ena svetovna kozlarija.
Ja, se je lažje skrivati za internacionalni slog, pa kar koli naj bi ta pomenil (ciam). A kakor se meni vidi, je v resnici nezmožnost pomisliti na kaj drugega, kot je edino sprejemljivo.
Ker pri arhitekturi imamo Slovenci svetovno luknjo.
Ne, sploh ne vem kako, a še najbližje smeri je bil Plečnik. Ni bil samo on, bil je tak čas nacionalizmov in rojevala se je identiteta. Takrat še hudo v povojih in je bilo veliko več ali manj uspešnih poizkusov. A kako je identiteta en zmuzljiv in zdrsljiv pojem, je tudi tipanje pri arhitekturi še toliko bolj.
Plečnik pravim, pa ne, da je vedel odgovor, saj je vendar sanjal da smo Slovenci gensko povezani celo z Veneti*7, a po moje samo zato, da je lahko uporabljal široke napušče. Široke napušče prej Slovenci (na ovim prostorima) nismo poznali, jih pa sedaj, ker so pri enodružinskih hišah pod mus*8.
Ne, identiteta pa niso. Lahko bi bila moda, pa tudi to ni, ampak je samo nekritično ponavljanje že 100x prežvečenega.

03

Plečkotovi napušči

Plečnik je sicer predstavil široke napušče Slovencem, a njegovi so bili super, nekaj pa celo super-najbolš-možn-fajn, trenutni so pa v veliki večini grdi, brezizrazni, kr neki v resnici.
Plečko se je trudil od celote do detajla napletati na temo Slovenske identitete. Na srečo je bil genijalec in ga težko obtožimo da je kičast, pa makar bili vsi posnemovalci točno to. Tko kt Plečnik!
Pa je grdo, da se ti kar želodec obrne. Ne, Plečnika se ne da kopirat. Je pa še najdlje prišel pri identiteti. Če je slepa ulica pa ne vem.
A je tako kot s slovensko narodno nošnjo.
Ena teta, med drugo svetovno vojno, se sedajle ne spomnim imena, je dala narediti celo četo čakajočih, se mi zdi, da Musolinija v Ljubljani, po vzoru Gasparijevih superiornih risb prizorov iz kmečkega življenja, iste narodne noše, kot so na začetku omenjene, pa so v resnici iz Gorenjske, kakšen strokovnjak bi dodal še, da so iz okolice Lesc (in to spodnjih (na primer).
Tisto potem po vojni nismo smeli naprej nesti, če so pa Musolinija čakale, kakor tudi Plečko ni imel več priznane izobrazbe in so mu potem bivši učenci podpisovali tisto malo, kar je po vojni še skupaj spravil.

Zdej, Plečko.

Kakor je bil v skrajno poniževalnem položaju, saj mu niso priznali zaslug, ker je včasih za kralje, cerkev in bogataše delal, niti izobrazbe, tudi učiti ni več smel, pa makar je bil ustanovitelj šole za arhitekturo (tehnika se je včasih imenovala), je pa vseeno vložil veliko sebe, tudi v spomenike partizanom.
Sem že večkrat napisal, da je tisti v Trnovem genialen, v Kamniški Bistrici pa tudi, pa makar ga je samo za en kol.

To samo mimo grede, nima veze z današnjim razmišljanjem o identiteti.

Kapapol?

*
Sem pred kratkim videl prispevek ene precej všečne prenove. Teh prenov je vse več, a so še vedno bolj izjema kot pravilo, vendar o tem proti koncu razmišljanja. Všečna prenova je imela tudi razlago avtorice, pa bi bilo bolje, če bi se v jezik ugriznila, ker končala je z kontekstom, kako pa, a precej mimo. Namreč, dotaknila se je večnega vprašanja koliko zakonov in koliko svobode. V rajnki Jugi smo imeli obilico zakonov, nekateri so celo delovali, a se je vedno našel kdo z vezami in je tako kot danes, skozi spravil neprebavljivo. Razlika je samo v tem, da je takrat, za današnjo razpravo imenujmo ga neznani uporabnik, težko, v nekaterih primerih pa še nemogoče, skozi spravil kar se je že namenil. Tako, da smo se ravno zato osamosvojili, da ne bo kunsthisteričnih zahtev, ko še okna nisi mogel zamenjati. Ker so pa eni vseeno skozi spravili, se je pa le razlezel slab vpliv. Tako, da prisila deluje do ene mere, ko pa postane sama sebi namen je pa nasprotni učinek.
Moj predlog pri tej zagati je že od faxa podoben, pa me ni nikoli nihče resno jemal, po pa je kakor je.
Namreč.
Tudi sam globoko spoštujem in podpiram kulturno varstvene smernice. Smernice, ne pa zakone. In če hočejo kunst histeriki novo okno narejeno po starih postopkih, ne pa plastičnega, potem razliko od plastičnega do novega, srednjeveškega plača država. Podobno tudi pri urbanizmu, a tisto je potem tudi bolj zaguljena štorija, katera je pa več kot prisotna pri identiteti, a kakor smo videli, da se narod ne drži varstvenih smernic, še manj urbanizma, če drugi lahko postavijo tovarno na kmetijsko zemljo in vodovarstveno območje.

04

* Opombe *

-Kiflci*.
Sopomenka za policaje. No, miličnike, al kako se jim sedaj uradno reče. Menda so v rajnki Austriji orožniki imeli oznake v obliki polmeseca, ki pa izgleda podobno kot kiflc*.
Pecivo v obliki polmeseca.

-zaguljeno*2
Težko, zagonetno, nerazumljeno, itd.

-Bluzim*3
Bluziti. Tavati med nedefinirami mislimi.

-Kozuc!*4
Kozolec. Naprava za sušenje sena.

- žavtavo*5
Sopomenka za spremembo na slabše. Sicer pa prenesena iz postarane masti, katera s časom spremeni okus. Postane žavtava.

- oblekurina*6
Slovenci nimamo povečevalnice, zato si sposodim od naših južnih bratov.

- Veneti*7
Se je ena teta prav ogorčeno odzvala na tezo, da je Plečko proti Venetom škilil, češ o tem se sploh ne govori. Sicer ne vem zakaj? Ali zato, ker je Plečko po svoje bluzil, ali pa na splošno o Venetih?
Kar je oboje svetovna kozlarija. Namreč, ne se pogovarjati o zmuzljivih je točno nasprotni učinek. Tako je tudi Kurbi (Le Corbusier) Višijevsko vlado moledval da bi napravili novo mesto po njegovih visokoletečih načrtih, ko ga niso šmirglali, pa še z Musolinijem, kar pa tudi ni imelo odzivra.
A sedaj pa ne bomo več omenjali Kurbita zaradi tega? Ne samo to. Še Nove Gorice ne, ker je nastala po zgledih Kurbita.
Solata neumnosti, katero proizvede skrivanje neoficielnih pogledov.

- pod mus*8
Kakšen prenapet bo gotovo vzkliknil, a brez napuščev je pa slovenska identiteta? Ne, sploh ne. Vedno so bili napušči tudi na prostoru, katerega danes smatramo za Slovenijo. Samo da so bili vsi logično popolni. Ja, nekaj je bilo tudi mode, a se je prijela in je sedaj kontinuiteta identitete.
Na malih objektih mali, na velikih pa veliki, nikoli pa na malih veliki. To je postala kriva interpretacija Plečnikovih napuščev.

Prijeta moda:
S Prekmursko kmečko arhitekturo si vedno predstavljamo topole, pa so bili uvedeni s dekretom Austro-Ogrske. Ob slamnati strehi so morali zasaditi oreh, da je nudil dovolj vlage, da ni slama zagorela, če si jo grdo pogledal, ob orehu stran od hiše pa še topol, da je prevzel funkcijo strelovoda. To je verjetno vzrok (dekret), da jim, na veliko zgražanje intelektualne vrhuške, rečejo palme in ne topoli, kakor je edino pravilno po kriterijih vrhuškinih.

05

Še dobro, da je bil pogojnik

Ej, pojma nimam, pa vendar bi bilo potrebno nekaj spremeniti v deželi tej.
Je rekel Popit; "potrebno bi bilo več in bolje delati!"
Še dobro, da je bil pogojnik.

Torej, kaj je, kaj pa ni identiteta, v tem primeru arhitekturna?

Internacionalni stil, funkcionalizem, neostrukturalizem, neomodernizem in kar je še takih so mogoči v mestih. Ne, nimajo veze z identiteto. Sam dodam, kontekst je nujen. Kozolec naj izgleda kot kozolec, šola pa kot šola, ne pa, da stanovanjski blok izgleda, kot spomenik. Tisti, ki ne upoštevajo konteksta po meni niso arhitekti, ampak samo narcisoidni puhloglavci.
(Ja, je močna, a sem tudi hud.)

Če kdo postavi generično arhitekturo v predmestje je dolgočasen, sigurno pa ne arhitekt. Tisto, ko naj bi arhitektura tvorila prostor, ne ga samo zasedala, kar je danes, na žalost, vsesplošno sprejemljivo.
Če pa kdo postavi generičen modernizem v vaško ali celo naravno okolje je pa greh.

Ka pa pol?
A bomo v kozolcih živeli?

Oh, vzorov nešteto.
Nekateri brezčasni, nekateri samo super, še celo mnogi zanimivi, v vseh primerih se je pa avtor pomujal in od sebe dal najbolje možno.
Se ja ne da! Občinarji imajo zahteve, komunala omejitve, je čist predrago, kjes pa še kej tacga vidu, sploh je pa brez veze, kva sploh težiš?
Se strinjam, ni lahko, včasih pa še nemogoče. So projekti za katere ne povem, da sem bil zraven (razlogi pojasnjeni zgoraj), so bili projekti, katere omenjam v portfoliju, taki s katerimi se pa hvalim, jih je pa ...
Sploh jih ni.
Ne more biti vsak veliki in znan arhitekt. To je tudi en od vzrokov zakaj je toliko grozot po svetu. Ko dobi priložnost potem pa na gas, pa nima veze kontekst, za vsako ceno spomenik svojemu jazu.
Ok, veze nima, ima pa, da se vsak arhitekt sam odloči kam bo odvijal. Tako da ... Ne, stanje na terenu ni posledica odsotnosti arhitektov. Za vsako ali vsaj za veliko večino so dobili gradbeno dovoljenje.

06

»Zdej, to je tko. 2.«

Je investitor tko hotu!
Hitr, pa pucen!
Poznam, a se še celo v taki situaciji, da kaj na temo odprtosti duha.
Se da, al se pa če, je pa v resnici odgovor.
Bi se celo strinjal, če ne bi začel z identiteto.

Smo tako veseli, da Luka sesuva Gringe. Ne samo to, še ponosni smo, da smo Slovenci. Sam, kaj imajo koši v Ameriki s Slovenci? V resnici nič, a si tako želimo da bi imeli.
Smo celo požrli, da Tadej nastopa za une iste, katere čez mejo ne pustimo, ker so tako zaplankani, še ženske morajo feređe nositi. Nima veze z demokracijo, civilno družbo, človeškimi pravicami. Če Tadej zmaga smo ponosni Slovenci, nima veze za koga vozi. A da za diktatorje vozi? Tih bot, pa naprej plavej.
Se čuti, da si na vse kriplje trudimo biti ponosni členi naroda, da vsi na svetu vedo, da smo najboljši.
Kdor ne skače ni Slovenc!

Ok, zakaj pa potem samo sranje pri arhitekturi uvažamo?
Prav dosledni nismo s svojo identiteto. Kar prav pride, ja smo odprti za vse opcije, sicer je pa identiteta pri arhitekturi čist mim.
Še celo to bi požrl, če ne bi bili časi, ko se je vedelo kaj je slovenska arhitektura. Ravno gledam koledar Kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2006. Klasifikacija je po moje malo mimo, a kdo sem jaz, da bi sodil, je pa seveda pohvalno, da so se sploh lotili.
Posočje in Vipavsko. Kras in Primorje. Trnovsko in Idrijsko. Brkini, Pivško in Notranjska. Gorenjska. Ljubljana in okolica. Ribniško in Kočevsko. Dolenjska in Bela krajina. Savinsko in Kozjansko. Koroška. Podravje. Prekmurje.
Potem so pa zbrane fajn hiše.
Super, kva pab že spet hotu? Nč, razen, da se ne vidi vpliva na novo nastajajočih umotvorih.
Ko sem sam fax delal, so nas poučili, da je bila povojna ideja unificirane gradnje mimo, menda ni bila demokratična. V resnici ni vzrok ampak posledica. Tko, na konceptualni ravni se celo strinjam, a posledica in rezultat je pa povsem mimo in je bilo tisto romantično unificiranje bistveno bolje kot poznejša demokratizacija, ki je pripeljala do čistega razsula, o identiteti pa sploh več ne moremo govoriti.

07

Kapapol?

Glede na to, da smo socialistične zakone ukinili, novodobni so pisani na kožo kapitala, nam ostane samo še zgled.
Zgled je tisti, ki uravnava razvoj dogodkov. To smo sedaj videli pri Gringih, da nima veze zakonodaja, dejstva ali dokazi, ampak samo zgled.
Pri arhitekturi je podobno. Če pogledamo široke napušče terno za novo nastale hiše. Plečko jih nikoli ni zapiral. Tako, da on ni nič kriv če je vse več napuščev zaprtih. Tisto, ko prekrijejo konstrukcijo s ploščami. Grdo k 100matr, pa vseeno preplavljajo našo preljubo dolino, kakor tudi vse višji in vse bolj polni zidovi okoli parcele. Naslednja neumnost prinesena od drugod. Ker pa slabi zgledi vlečejo, je potrebno tam začeti.
Kje?
Pri tistih, ki so vzorniki večini.
Keri?
Smo pri Gringih videli, da intelektualni pristop sploh ne špila. Sem že pri prvem Štrumpovem mandatu razlagal, da bi tudi na demokratični strani morali imeti svojega Stevota, da bi istočano z desnimi neumnostmi, plasiral leve neumnosti (ne desjtva), da bi nevtraliziral strup druge strani, pa so se mi vsi samo režali.
Ti pa si u breg obrnjen!
Včeraj so pa še na France24 razlagali isto. A po toči zvoniti je brez veze. (Lohk je po bitki biti general.)
Ok, nima veze. Ima pa, veze namreč, da slabi zgledi bolj vlečejo kot dobri. In se široki napušči, kakor tudi zapiranje le teh, kakor tudi visoke ograje, kar same razlezejo, jih ni potrebni nič spodbujat.
Keri bi rekli, država bi morala ...
Državi ni nič treba, dokler je ne prisilijo. Če se kakšen zakon spremeni na bolje, je zato ker je bila prisila iz Bruslja.
Tako da, če ne bomo, bodo (sam sem že v penzjonu (in razen tečnobe več kaj pokazati ni)) arhitektje uporabljali svoje glave, ter lovili navdih tudi pri lokalnih danostih in tradicijah, bo samo še slabše.

»Zdej, to je že spet tko.«

Kakor pri človeških odnosih (ženske moški), je tudi pri vzornikih pri arhitekturi, večina teže na alfa samcih, v časih tudi pri alfa mamcah. To so tako imenovani uspešni v družbi*1. Poenostavljeno so to direktorji, ali vsaj vodje, česar koli že. Ti pa so dovolj razgledani, da mislijo, da vedo, kaj hočejo. Nenazadnje razlagam, investitorjev denar, investitorjeva rešitev. Ja, a je le vprašanje ali smo sploh poizkušali, al je bilo pa že v osnovi čist mim.
Tako da, tudi v tem primeru večinoma slabi zgledi vlečejo in če se tisti tako uspešni preserava s Bentlijem, potem hočmo vsi Bentlije (al pa vsaj golfa (sigrurn pa ne Huindaya)). Alfe so bile na Bavarskem in v Ameriki, zato je potrebna visoka ograja okoli njegovih bavarskih palčkov, da o štukaturah iz Las Vegasa ne napletam.
Ej, celo velika arhitekturna imena gradijo v zalivu, tam pa tekmujejo, kdo bo grše napravil.

08

Ne ni lahko.

Še večji zajeb je, da sploh ni dorečeno kaj pa je fajn* pri slovenski arhitekturi? Ali celo, kaj pa je kontinuiteta identitete?
H?
»Aset žemal blede?«

Ja, stare bajte so fajn. Prav z veseljem spremljam dogajanje, pa makar je samo nostalgija, za enimi časi katerih več ni.
Ja, pa vse une slikanice:
-Zakladi slovenije (Cankarjeva založba 1979)
-Pravljične poti Slovenije (Irena Cerar Drašler 2004)
-Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp (Ingrid Pilz, Svet knjige 2001)
-Kmečke hiše v Karavankah (Tone Cevc, Ignac Primožič 1991)
-Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem (Ivan Sedej 1989)
-Stara hiša nov dom (Peter Požauko 2000)
-Umetnost stavbarstva na Slovenskem (Peter Fister 1986)
-Obnova in varstvo arhitekturne dediščine (Peter Fister 1979)
-i.t.d.

Pred mnogimi leti, ko sem bil še aktiven in sem se malo ponujal v Prekmurje, ne prav uspešno, me je gospa vezistka, češ gospod arhitekt imajo radi stare bajte, peljala gledat, so tako lepo uredili v prekmurskem stilu, bungalove v moravskih toplicah. Sem ji začel praviti o unih gospeh v Felinijevih filmih, pa ni zapopadla. Namreč, tiste gospe so tudi zanimive, verjetno v njihovem kontekstu še dobro zrihtane, a nekako ni, da bi tisto jemal za svetal zgled.
Tako tudi bungalovi, s slamo kriti nimajo veliko s Prekmurjem.
Prekmurskega arhitekturnega sloga ni. Še prekmurske arhitekture ne. Če bi že bila kakšna klasifikacija, je tista še najbolj blizu, tip panonske gradnje. Ta pa gre čez več držav in če pa kaj ni, pa ni slovenska. Zna biti pa fajn, to pa ni debate.
Samo potem imamo naslednji zajeb.
V Rogatcu je muzej na prostem. So zbrali ta fajne hiše in jih razporedili v več ali manj uspešno kompozicijo.
Skansen so se Švedi zmislili.
Je sigurno bolje kot večina fajnih hiš, ki so dan današnji kot tujek iz vesolja, pa makar bile prve tu in so vse ostale okoli neokusne arhitekture povojne obnove. Žalostno.
Skratka same sebi karikature.

To, da bi obnavljali stare bajte je fajn, a je potrebno obnoviti tudi prostor okoli, kar parking nikoli ni bil. No, je, ob gostilni je bil vedno prostor za konjsko vprego ali dve, v velikih gostilnah mogoče več, a je bilo vedno pod košatimi kostanji, da so se živali ohladile v sparjenih dneh.
Ja, z zelenjem se da veliko rešiti, vsega pa ne. Tako je potrebno obnavljati tudi stara drevesa, ne samo bajte.
Kar se mene tiče je nostalgija sicer fajn, a tudi nima prihodnosti. Tako, kot so se vedno vnašali tuji vplivi v arhitekturo (hrano in nošo tudi), tako jo je potrebno tudi sedaj sprejeti in graditi od tam.

-kaj pa je fajn*
Čeprav si eni talajo nagrade, prijateljica pravi "betonplatarji si talajo Plečnikove nagrade", postaja le to karikatura samih sebe, farsa tako rekoč.
Smo se borili proti taki situaciji, a takrat smo si to razlagali z socializmom in bili potem polni pričakovanj, češ bo v novi državi vse drugače. Pa razen, da so stari odpadli in so novi zasedli položaje, se v bistvu ni nič spremenilo. Tako, da me čudi, da se mladi ne pritožujejo čez nastalo situacijo.
Saj se takrat tudi nekateri niso, a smo jim rekli priskledniki in seveda ne bodo šimfali tistih, od katerih je občasno padla kakšna drobtina. A teh ni bilo veliko. Veliko več nas je bilo proti in je bilo potem jasno, da je potrebno zamenjati. Samo nismo še vedeli kako? Sedaj pa ...

09

Kontinuiteta identitete.

Tako, da je meni dosti bližje loviti navdih v kontinuiteti identitete, pa karkoli naj bi to že predstavljalo in jo upoštevati pri moderni gradnji. Tega ni tako malo kot bi radi nekateri povedali. Evo en naslov: Neues Bauen in den Alpen (naslov je tudi v Italijanščini), Archiecturpreis 1995, Birkhauser.
Meni sicer preveč orto modernizem, a se vidi, da so se trudili s konceptom, kontekstom, identiteto in kontinuiteto.
Sam imam raje Skandinavsko arhitekturo in nje izpeljanke v kontinuiteti identitete.
Pri nih (Fincih) celo imam občutek, da jim uspeva kontinuiteta identitete, ne vse, seveda ne, znajo tudi povsem mimo, a tisto kar jim pa, je pa tako, kot si predstavljam, da bi moralo biti. Kar pri omenjenih Švicarjih (Birkhauser) težko trdim.

Tko da.
Le tako naprej, nekaj jih je že tudi v naši dolini a so zares v manjšini. Dokler ne bo moderno obnoviti stare bajte ali postaviti nove v kontekstu stare, bo samo še slabše.

Tule moram dopisati, sem se ponujal enim Angležem, nekaj časa jih je kar nekaj hodilo kupovat hiše v Prekmurje. Ja, večina se je na mrtvo zapijala, a ta moja potencialna investitorja sta pa imela visoko leteče ideje. Sta hotela okoli obstoječe stavbe narediti aktivni park za otroke.
Obstoječa stavba, nič kaj atraktivna, sploh ne en tistih cukrčkov prekmurskih ali vsaj neoklasicizem, tako prisoten po celi Sloveniji (rajnki Avstriji).
Do posla nisem prišel, sem bil bistveno predrag, a sem spremljal in sta raziskovala zgodovino stavbe, katera je z generacijami spreminjala obliko in značaj in se odločila za policijsko postajo.
Od presenečenja mi je čeljust mahedrala globoko pod nivojem sprejemljivega. Ja, nobena od faz prezidav ni imela nič atraktivnega v arhitekturnem smislu, je pa menda bila nekaj let vaška policijska postaja in sta jo potem tudi opremila z rekviziti iz bovšjaka, vse kar je spominjalo na policijo v socialistični Jugi.

Tko, da.

Se moramo še veliko naučiti pri prenovi.

uspešni v družbi*1
Je tako hecno. Nekateri povezujejo uspešen z razgledan. Ne samo to. Ta pa res ve kaj je fajn!
Potem se pa čudi, kako mora imeti tako uspešen, pa tako grdo kuhinjo.
U, una je še huj.
Nekateri prepotentni, nekaj časa je bil celo trend, avto v dnevni sobi. Sam vedno rečem, v tekih primerih, če so srečni je to to. Problem nastane, ko velika večina raje (plebejci) misli, da je super fino fajn imeti enako neumnost, ne glede na neumnost.
Tako da.
Zares redko, ampak zares redko se poklopi uspešnost in izdelan okus. Ma ja, okus ima vsak, pa če je še tako grdo, a tistega pravega, ali celo avandgardnega pa skoraj ni, pri nas pa tudi ne pričakovano.
V tujini še še kdaj najde, kakšen uspešen in zraven napredno opremljeno ali celo postavljeno, a kaj hočemo, če slabi vplivi vlečejo dosti bolj kakor dobri.

Nije lako biti arhitekta, vam povem guspa (al pa guspot).